Brezplačna dostava 30-dnevna garancija zadovoljstva

Po svetu

Slovesnost poimenovanja sedmi dan, riževi kolački stoti dan: prva praznovanja dojenčkov

Na Japonskem dojenček pogosto dobi ime sedmi dan, zato praznovanju tega dne pravijo tudi slovesnost poimenovanja. Judovski dečki dobijo hebrejsko ime osmi dan, druga praznovanja pa počakajo mesec dni ali, kot v Koreji, kar do stotega dne. Kdor želi praznovati brez cerkve, se lahko zgleduje po Norveški, kjer vsako leto nekaj več kot 2000 otrok dobi nereligiozno praznovanje imena, navnefest.

V Egiptu sorodniki ob dojenčku tolčejo po možnarju

Hamza Ibrahim Muhammad je bil star sedem dni, ko so se sorodniki zbrali na domu družine blizu Mansure, mesta v delti Nila. Starša sta razmišljala, da bi praznovanje odpovedala, a se je družina odločila ostati zvesta tradiciji, še posebej po Hamzovem težkem začetku z zlatenico in težavami z dihanjem.

Sprevod je vodil sorodnik, ki je s tolkačem tolkel po možnarju. Hamzova mati Israa Saad Diab je stopila čez obredno daritev in žerjavico, gostje pa so pili moghat, drago zeliščno pijačo, ki naj bi doječim ženskam spodbudila tvorbo mleka. Hamza je vse skupaj prespal, je julija 2011 poročala ameriška radijska mreža NPR.

Praznovanju pravijo sebou’, kar pomeni »sedmi«. Po navedbah NPR je praznovanje dojenčka, ki je preživel prvih sedem dni življenja, več tisoč let star egipčanski običaj, sebou’ pa je bil prvotno slovesnost poimenovanja. Izvira iz poganskih časov, a so ga prevzeli tako muslimani kot kristjani.

Egipčanska novičarska stran Egyptian Streets opisuje, kako običajno poteka, tako za deklice kot za dečke ter v muslimanskih in koptskih družinah. Dojenčka položijo v sito. Nekoč je sito stalo na visoki mizi, ob njem pa tradicionalni kotliček za dečke in glineni vrči za deklice, danes pa sito z otrokom postavijo kar na tla.

Starejši sorodniki, največkrat babica, tolčejo po bakrenih možnarjih in otroku v napevu ukazujejo, naj uboga starše. Ženske prižgejo kadilo in prestopijo sito, sedem korakov, ki naj bi odganjali zlo oko, in ob tem ponavljajo: »Prvi korak v božjem imenu, drugi v božjem imenu ...«

Za ves ta hrup okoli sedem dni starega dojenčka obstaja več razlag. NPR piše, da naj bi glasni zvoki krepili otrokov značaj in ga naredili pogumnega. Egyptian Streets navaja eno od teorij, zakaj ravno sedmi dan: stari Egipčani naj bi verjeli, da se novorojenčkom takrat začne razvijati sluh. »Pri samem obredu gre v celoti za to, da novorojenčku svetujejo, kako odganjati zle duhove, da ga okrepijo, da mu dajo, saj veste, pogum in voljo do življenja,« je za NPR povedala Hania Sholkamy, antropologinja z Ameriške univerze v Kairu.

Pri aqiqah lase obrijejo in jih pretehtajo s srebrom

V zadnjem času so muslimani v Egiptu začeli novorojenčka slaviti z aqiqah, islamskim obredom, piše Egyptian Streets. Tudi ta poteka sedmi dan: žrtvujejo ovco, meso pa razdelijo med prijatelje, sorodnike in pomoči potrebne.

Indonezijska novičarska stran detik običaj pojasnjuje s hadisom, enim od izročil o izrekih preroka Mohameda. Po njem je deček »v zastavi« za svojo aqiqah, žival, ki jo zakoljejo sedmi dan, in istega dne dobi ime ter mu obrijejo lase. Drug hadis, ki ga navaja stran, pravi, da za dečka zakoljejo dve kozi, za deklico pa eno. Med pogoji, ki jih našteva stran, sta tudi, da lase pretehtajo s srebrom in da njihovo vrednost podarijo revnim.

Jordanski oddelek za fetve, ki odgovarja na vprašanja javnosti o islamskem pravu, so vprašali, ali je treba novorojeni deklici lase obriti ali le na kratko postriči. Odgovor je bil, da je britje sunna, torej priporočeno, tako za dečke kot za deklice. Lase je treba odstraniti z britvijo, ne s škarjami. Kdor se boji, da bi britev dojenčka ranila, lahko to prepusti nekomu izkušenemu ali pa lase z električnim strižnikom postriže čim krajše.

Po mnenju učenjakov, ki jih navaja oddelek, je treba težo las v zlatu podariti v dobrodelne namene. Izročilo, ki ga fetva navaja v podporo, govori o prerokovi hčeri Fatimi, ki je stehtala lase štirih otrok in podarila enako težo v srebru.

Japonska slovesnost poimenovanja da imenu prostor v domu

Na Japonskem praznovanje sedmega dne zapišejo お七夜, z znakoma za »sedem« in »noč«. Po navedbah starševske spletne strani japonskega podjetja Meiji dojenček ta dan pogosto dobi ime, zato praznovanju pravijo tudi 命名式, »slovesnost poimenovanja«. Najbližje družini povabijo, da slišijo ime.

Ime zapišejo na list z imenom, 命名書. Formalni način je, da list japonskega papirja prepognejo na tretjine in na sredino zapišejo otrokovo ime, zgoraj desno očetovo ime in otrokovo sorodstveno razmerje do njega, spodaj levo pa datum rojstva.

List postavijo k domačemu oltarju, šintoističnemu ali budističnemu, ali v sobno nišo. Če oltarja ni, je dovolj, da ime in datum rojstva zapišejo na list kaligrafskega papirja. Ta lahko nato stoji na polici ali visi na steni ob dojenčkovem vzglavju.

Judovski dečki dobijo ime osmi dan

V judovski tradiciji deček dobi judovsko ime šele po obrezi, brit mili, osmi dan. Dan rojstva šteje kot prvi dan, zato ima deček, rojen v torek popoldne, svojo brit milo naslednji torek, piše judovska neprofitna organizacija Aish. Obred preložijo, če ima dojenček zlatenico ali mu grozi kakšno drugo zdravstveno tveganje.

Običaj je, da nihče ne sliši imena, preden ga otrok uradno dobi. Med obrezo dojenčka drži sandek, pogosto dedek ali ugleden rabin, in Aish to vlogo imenuje največja čast. Kdor izreka blagoslove, nato oznani ime, sledi pa praznični obed. Deklica dobi ime med javnim branjem Tore, praznovanja zanjo pa ni treba pripraviti takoj po rojstvu.

Po mesecu dni se japonske družine odpravijo v svetišče

Na Japonskem se družina, ko je dojenček star približno mesec dni, odpravi v svetišče lokalnega božanstva varuha in moli za otrokovo prihodnje zdravje in srečo. Obisku pravijo お宮参り, po navedbah podjetja Meiji pa poteka okoli 31. dne za dečke in 32. dne za deklice, čeprav se to razlikuje od pokrajine do pokrajine. Stran odsvetuje preveliko strogost glede datuma. Družina lahko namesto tega izbere dan, ko oče ni v službi in je dojenček dobre volje.

Mesec dni je prelomnica tudi v judovski tradiciji. Prvorojenega sina, ki izpolnjuje določene pogoje, odkupijo v obredu, imenovanem pidjon haben, najprej 31. dan in z vrednostjo petih srebrnih šeklov, piše Aish. V Združenih državah včasih uporabijo pet srebrnih dolarjev Liberty. Deklice tega obreda nimajo.

Štirje meseci pri ljudstvu Hakka, sto dni v Koreji

V tradiciji ljudstva Hakka praznujejo, ko dojenček dopolni štiri mesece, tako pri dečkih kot pri deklicah, piše v slovarju hakka, ki ga je izdalo tajvansko ministrstvo za izobraževanje. Babica po materini strani priskrbi oblačila od glave do pet, tako kot za praznovanje prvega meseca in prvi rojstni dan.

Nekoč je k temu dnevu sodil 收涎, »zbiranje sline«. Piškote so nanizali na rdečo bombažno vrvico in jo obesili dojenčku okoli vratu, vedno v sodem številu: 12, 24 ali 36. Mati je dojenčka nosila naokoli k sorodnikom in sosedom.

Namenoma so izbrali starejšo osebo, ki je s piškotom podrgnila dojenčka po ustih, da je ta vpil slino, v upanju, da bo otrok dočakal enako visoko starost. Verjeli so, da se bo slinjenje potem ustavilo. Fotografija v slovarju prikazuje starejšo osebo pri tem opravilu. Posneta je bila leta 1981 v kraju Neipu, ko je zakonski par praznoval, da je hčerin tretji sin dopolnil štiri mesece.

Koreja praznuje baegil, stoti dan dojenčka. Nihče ne ve natančno, kdaj se je običaj začel, piše Gwangju News, angleškojezična revija v Koreji, saj se je razvijal postopoma kot ljudsko izročilo in noben ohranjen zapis ne kaže, kdaj. Umrljivost dojenčkov je bila v Koreji do sredine 20. stoletja izjemno visoka in glede na to je lahko razumeti, zakaj je stoti dan postal praznik, piše revija.

Po rojstvu so družine pred hišo obesile sveto slamnato vrv, geumjul, da bi odvrnile nepovabljene obiskovalce, saj bi ti lahko s seboj prinesli bolezen ali zle duhove. Na praznovanju stotega dne so postregli baekseolgi: bele riževe kolačke, kuhane na pari. Zlog baek lahko pomeni tako »bel« kot »sto«, kolaček pa nosi željo, da bi otrok živel sto let.

Riževe kolačke so razdelili sorodnikom in sosedom, pa tudi ljudem, ki niso bili povabljeni. Cilj je bil sto prejemnikov, a ni bilo pomembno, ali to število res dosežejo, piše Gwangju News, saj je zadoščala že gesta. Dojenčku so ta dan pogosto prvič postrigli lase, česar danes ne počnejo več redno.

Danes, ko je umrljivost dojenčkov nizka, je velik del pozornosti prevzel prvi rojstni dan, piše revija. Večina družin baegil še vedno praznuje, mnoge pa doma ali v fotografskem studiu posnamejo nekaj fotografij in nato z družino delijo preprost obrok in riževe kolačke.

Na Japonskem pripravijo お食い初め, »prvi obrok«, ko je dojenček star 100–120 dni, z željo, da otroku nikoli ne bi primanjkovalo hrane. Meiji omenja rdeči riž in na žaru pečeno ribo z ohranjeno glavo in repom.

S cerkvijo ali brez nje v nordijskih državah

Na Švedskem je število krstov v Švedski cerkvi tako leta 2018 kot 2019 ustrezalo približno 40 odstotkom rojstev, kažejo cerkveni statistični podatki, o katerih je poročala švedska radiotelevizija SVT. V pandemičnem letu 2020 je delež padel na 27,5 odstotka, v letih 2022 in 2023 pa je bil spet okoli 40 odstotkov. »Pred pandemijo smo zelo redko hkrati krstili sorojence,« je za SVT povedala Marie Rehnstam, župnica, ki vodi župnijo Enskede-Årsta v Stockholmu.

Norveška organizacija Human-Etisk Forbund od leta 1988 ponuja navnefest, nereligiozno slovesnost ob poimenovanju otroka, piše norveška enciklopedija Store norske leksikon. Poteka za več otrok hkrati v mestni hiši, kulturnem domu ali podobnem prostoru, z govorom in nastopi, kot sta glasba in branje poezije. Starši in otrok prejmejo tablico z imenom. Na Norveškem vsako leto z navnefestom praznujejo nekaj več kot 2000 otrok.

Na Finskem krst najpogosteje poteka v dveh do treh mesecih po rojstvu, piše Evangeličansko-luteranska cerkev na Finskem. Med krstom duhovnik prosi starše, naj povedo ime, ki so ga izbrali, nato pa ime vpiše v cerkvene knjige in register prebivalstva. Ime je treba sporočiti v register Agencije za digitalne storitve in podatke o prebivalstvu v treh mesecih po rojstvu.

Od lista z imenom do rojstnega posterja

Japonski list z imenom lahko visi na steni ob dojenčkovem vzglavju, na norveškem navnefestu pa družina prejme tablico z imenom. Lovely Baby Print izdeluje rojstne posterje, na katerih je dojenček narisan v natančni porodni dolžini, v merilu 1:1, z imenom, datumom, uro, težo in dolžino. Svoj rojstni poster oblikujete na spletni strani, Lovely Baby Print pa ga natisne. Lahko je darilo za krst ali darilo za slovesnost poimenovanja, čez leta pa se otrok lahko postavi zraven in vidi, kako majhen je bil nekoč.

Darilo za krst in darilo za slovesnost poimenovanja od Lovely Baby Print

Orodje se odpre takoj. Pred naročilom lahko vse spremeniš.

Viri

  1. Meiji (u.å.). 赤ちゃん歳時記リスト. ほほえみクラブ 育児応援サイト, Meiji Co., Ltd. Hämtad 13 november 2026. https://www.meiji.co.jp/smartphone/baby/club/category/study/infant_record/st_infant_record154.php
  2. Lev, Dov (u.å.). Jewish Laws and Traditions after Birth. Aish. Hämtad 13 november 2026. https://aish.com/20-infancy-2/
  3. Dooley, Diane (2026). Korea's 100-Day Celebration: The Baegil. Gwangju News. https://gwangjunewsgic.com/history-tradition/koreas-100-day-celebration-the-baegil/
  4. Dybdahl, Audun (2024). Navnefest. Store norske leksikon. https://snl.no/navnefest
  5. Nelson, Soraya Sarhaddi (2011). At 7 Days, Egyptian Babies Mark First Rite Of Passage. NPR, publicerad via KUNC. https://www.kunc.org/npr-news/2011-07-29/at-7-days-egyptian-babies-mark-first-rite-of-passage
  6. Rafik, Farah (2022). Al Sebou': Halaatak Bergalatak, and the Egyptian Baby Shower. Egyptian Streets. https://egyptianstreets.com/2022/07/16/al-sebou-halaatak-bergalatak-and-the-egyptian-baby-shower/
  7. Safitri, Amelia Ghany (2024). Aqiqah: Pengertian, Dalil, dan Syaratnya. detikHikmah. https://www.detik.com/hikmah/khazanah/d-7551232/aqiqah-pengertian-dalil-dan-syaratnya
  8. General Iftaa' Department, Jordanien (2010). It is Sunnah to Shave the Hair of the Newborn (Male or Female). Fatwa nr 461. https://www.aliftaa.jo/research-fatwa-english/461/-It-is-Sunnah-to-Shave-the-Hair-of-the-Newborn-Male-or-Female
  9. 劉淑貞 (u.å.). 做四個月. Hakka Dictionary, Taiwans utbildningsdepartement. Hämtad 13 november 2026. https://hakkadict.moe.edu.tw/static/resource/禮俗/110_029_做四個月.pdf
  10. Mellbert, Annie och Sima, Lotta (2024). Andelen dop på väg tillbaka till samma nivå som innan pandemin. SVT Nyheter. https://www.svt.se/nyheter/inrikes/andelen-dop-pa-vag-tillbaka-till-samma-niva-som-innan-pandemin
  11. Evangelisk-lutherska kyrkan i Finland (u.å.). Ristiäiset – lapsen ensimmäinen juhla. Hämtad 13 november 2026. https://evl.fi/perhejuhlat-ja-pyhat/ristiaiset/